Mariborski oktet

Dva Slovenca - pevski zbor. Ta sicer nekoliko karikirana prispodoba pove dovolj o izjemni tradiciji in kakovosti vokalne glasbene kulture na Slovenskem. Ce bi vzeli v roke tehtnico, ki bi merila razkosnost zakladnice najrazlicnejsih pesmi za vec glasov na eni strani in stevilcnost dvomilijonskega naroda na drugi, bi prisli do naravnost osupljivega razmerja. Pesem in petje nosimo Slovenci v krvi in dusi.
Posebej popularna vokalna glasbena zasedba na Slovenskem je moski oktet, ki ima dolgo in pestro izrocilo. Danes premore Slovenija stevilne oktete, od povsem ljubiteljskih do vrhunskih. Njih glasbeno - vokalna izpiljenost je malodane popolna, s svojim glasbenim izrazom ne navdusujejo le obcinstva doma, marvec sirom po svetu. Med slednje gotovo sodi Mariborski oktet, dasiravno njegov organizacijski ustroj ne sloni na profesionalizmu. Ce smo natancni, bi pravzaprav morali govoriti o nonetu, saj Mariborski oktet zdruzuje devet pevcev, devet do prefinjenosti zbrusenih glasov, ki se zlivajo v harmonijo "enega". Vseeno, ce fantje pojejo renesancnega Gallusa, romantiko slovenskih citalniških zborov ali najzlahtnejse primerke iz zakladnice domacih in tujih narodnih in umetnih pesmi ter sodobne glasbene literature.

Nazaj na oktetovo domaco spletno stran

II. gimnazija v Mariboru je bila venomer vrelec nadarjenih kulturnih ustvarjalcev. V krogu njenih dijakov je tako bil jeseni 1973 spocet tudi Mariborski oktet. Za razliko od mnogih drugih iz entuziazma vzniklih pevskih skupin, ki "danes so, jutri niso", so korenine okteta pognale široko in globoko. Borut Kocjan in Peter Mulec (1. tenor), Branko Robinsak in Andrej Vrabl (2. tenor), Ivan Pal in Miran Ornik (bariton) ter Peter Izlakar in Izidor Habjanic (bas) so bili humus, iz katerega je vzniknila nadebudna mladika. Od leta 1973 do 1977 je bila profesorica Joza Ambroz prvi umetniški vodja  Mariborskega okteta. To je bil cas iskanja identitete, cas, ko je šlo za vprašanje: zadovoljiti se z improviziranim ljubiteljstvom ali stopiti korak naprej. Jozina ljubezen do petja in njena pozrtvovalnost sta bistveno pripomogli, da je obveljalo drugo.

Leta 1977 je postal umetniški vodja okteta profesor Stanko Colnaric, ki je v petih letih izboljsal njegovo umetnisko artikulacijo. Brusenje tehnike in poudarek na smislu pesmi sta bili osnovni prvini Colnaricevega dela, ki je Mariborski oktet dvignilo na visjo raven glasbenega izraza. Profesorju Colnaricu je leta 1982 sledil magister Branko Rajster. Ta zborovski strokovnjak je dodobra izoblikoval tehnicno znanje pevcev. Mariborskemu oktetu je vcepil glasbeno kulturo in zborovske izkusnje, intenzivno je delal s posameznimi pevci, mocno je razširil repertoar skupine. Leta 1986 je postal umetniski vodja profesor Mitja Reichenberg, ki se je uveljavil tudi kot skladatelj in za oktet priredil ali napisal veè del. Mariborskemu oktetu je ostal zvest vse do leta 1998. Od takrat pa do leta 2003 je delo svojih predhodnikov uspešno nadaljevala profesorica glasbe Irena Ferk, ki ima kljub svoji mladosti veliko glasbenega znanja, intuicije, izkušenj, poznavanja repertoarja, predvsem pa veliko zagnanosti in vztrajnosti. Danasnji umetniski vodja Mariborskega okteta je Franci Kovac, znani mariborski pevovodja in glasbeni pedagog z izjemno bogatimi izkušnjami.

Ves ta cas je Mariborski oktet kljub temu, da danes dosega visoko profesionalno raven, deloval kot amaterska skupina. Njegovi clani so se gmotno prebijali skozi zivljenje v poklicih, ki so dalec od glasbenega profesionalizma. Tudi to je eden od razlogov, da je bila fluktuacija v skupini velika, zlasti v zacetnem obdobju, ko so mnogi iz prve generacije odsli studirat drugam, ko so jih poklicali v vojsko, ko so si ustvarjali druzine in eksistenco. Kljub temu tvorijo jedro danasnjega Mariborskega okteta pevci, ki so se vanj vkljucili ze na samem zacetku oziroma v sedemdesetih letih. Oktet je doživel resnejšo prenovo zasedbe v letih 2000/2001. Od takrat ga sestavljajo Andrej Tirsek in Marjan Zagar (1. tenor), Andrej Tomsic in Marko Trampus (2. tenor), Matjaz Colnaric, Srecko Strucl in Stanko Erste (bariton) ter Peter Izlakar in Marjan Kirbis (bas).

Nazaj na oktetovo domaco spletno stran

Mariborski oktet je imel od zacetkov do danes vec kot 1.300 koncertov v domacem Mariboru, po Sloveniji, v prostoru nekdanje Jugoslavije, v zamejstvu, kjer na avstrijskem Koroskem oziroma Trzaškem in Goriskem zivi slovenska manjsina. Oktet poznajo sirom po Evropi, v Severni in Juzni Ameriki; na kratko bomo našteli postaje na njegovi dosedanji poti okrog sveta, vmes pa tudi prejeta priznanja:
 

• 1976: plaketa mladosti mesta Maribora.
• 1978: pregled glasbene ustvarjalnosti mladih '78, Beograd
• 1979: prvi koncert v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
• 1984: München, Gradec.
• 1985: Gradec, madzarski Szombathely, juznotirolski Bruneck.
• 1986: tretje mesto v razredu madrigalistov na Mednarodnem tekmovanju zborov v irskem Corku, prej in potem evropska turneja (London, Pariz, Nizozemska - Vught, Rijswijk, Katwijk, Roermond, Heerlen -, ZR Nemcija - Krefeld, Essen).
• 1987: kaseta z bozicnimi pesmimi.
• 1988: nastop na TV v Berlinu (tedaj se NDR) in Mednarodnem zborovskem festivalu v Larissi v Grciji.
• 1989: svetovni festival folklore v Drummondvillu, Kanada, s turnejo po Kanadi in ZDA v nadaljevanju. Tega leta so bile posnete kaseta in LP z mednarodnim programom ter kaseta s pesmimi A. M. Slomska.
• 1990: Mednarodno zborovsko tekmovanje v svicarskem Montreuxu je prineslo Mariborskemu oktetu najboljso uvrstitev med moskimi zbori. Sledila je turneja po Svici, zatem pa se Mednarodni festival evropske zborovske glasbe v italijanskem Cuneu. Tega leta je izsla kaseta z narodnimi pesmimi.
• 1991: Slovenija je razglasila neodvisnost, oktet pa je prvic obiskal Latinsko Ameriko (mednarodni festival zborovskega petja v Puebli, Mehika), turneja pa jih je v nadaljevanju vodila se v Orlando (Florida), New York City in v okviru Svetovnega glasbenega festivala v kanadski Châteauguay (Montréal).
• 1992: Glazerjeva listina. Poseben gost v oddaji o skofu Slomšku, ki jo je posnela avstrijska drzavna televizija (ORF). Turneja po Avstriji in Nemciji.
• 1993: Ob dvajsetletnici svojega delovanja v juniju je Mariborski oktet v zivo posnel svojo prvo lasersko plosco oz. zgoscenko. Decembra 1993 je ob isti priloznosti prejel listino mesta Maribora.
• 1995: Spomladi je bil Mariborski oktet na turneji po Braziliji - koncerti v Sao Paulu, Belo Horizonteu in Caruarúju, kjer je sodeloval na XIV. mednarodnem folklornem festivalu v okviru CIOFF.
• 1996: druga laserska plosca, vzporedno tudi kaseta s slovenskimi ljubezenskimi pesmimi in podoknicami.Julija predstavlja Mariborski oktet Slovenijo na Prvi svetovni folkloriadi v Brunssumu na Nizozemskem. Koncerti v krajih v bliznji okolici.
• 1997: tretja laserska plosca s sakralno vsebino "Gloria". Sodelovanje na svetovni razstavi v Sendaiu na Japonskem. Krajša koncertna turneja.
• 1998: koncertna turneja po ZDA, udelezba na folklornem festivalu v Murfreesboro-u, Tennessee..
• 2000: udelezba na festivalu cerkvene glasbe Ad Una Chorda v Pezinoku na Slovaškem
• 2002: udeležba na Tromsoe International Choral Festival v Tromsoe-u na Norveškem.
• 2003: udeležba na festivalu v Miane v Italiji. Gala koncert ob tridesetletnici. Cetrta zgoscenka. Menjava umetniskih vodij.
• 2004: mini koncertna turneja po Vojvodini (Novi Sad, Sombor) in Madzarski (Baja). Izdana zgošèenka s posnetkom koncerta ob 30-letnici.
• 2005: izdana zgošèenka z vinskimi pesmimi.
• 2006: udeležba na festivalu v Missouli, Montana; krajša koncertna turneja po Montani (Polson, Helena, Butte).
• 2007: udeležba na festivalu v Montevideu; koncertna turneja po Uruguayu (Salto, Colonia, Carmelo, Minas-Lavalleja,San Carlos, Montevideo. Srecanje in nastop s slovenskim zborom v Montevideu, koncert za Slovence v Buenos Airesu).
• 2008: udeležba na festivalu "Zvucit Moskva"; koncerti na najpomembnejših moskovskih koncertnih odrih. Gala koncert ob 35-letnici okteta v Unionski dvorani v Mariboru.

 

 

Nazaj na oktetovo domaco spletno stran

---